WWWh

Ko se takole čisto brez cilja sprehajam po gozdu, skozi grmovje opazim košuto, kako pije vodo iz majhnega jezerca sredi gozda. Čudno, da me ni slišala da prihajam, verjetno je rahel vetrič pihal vstran od nje, pa me ni zavohala.

Počepnem in se naslonim na deblo bližnjega drevesa in jo opazujem. Naredi par požirkov in dvigne glavo in nepremično strmi v daljavo, njena ušesa pa se kot radarji premikajo na njeni glavi. Nozdrvi na smrčku tudi opravljajo funkcijo radarja. Po nekaj minutah spet brezskrbno spusti glavo proti vodi. Spet naredi nekaj požirkov in stopi stran od vode, iz grmovja priskakljata dva majhna bambija. Po hrbtu kožuščka polno belih lis. Igrivo se zapodita proti vodi, prizor pa je skoraj kot miren gozdni izlet ob jezeru. Košuta pa na straži z visoko dvignjeno glavo. Nekaj zašumi v grmovju za njo, iz njega stopi mogočen jelen. Čudovito in razvejano rogovje krasi njegovo glavo.

Stopi zraven košute in se nežno podrgne ob njeno telo. Košuta stopi do vode in potisne mladička globlje v jezero. Močan jelen je prevzel stražo in varovanje svoje družinice. V daljavi se zasliši pasji lajež. Jelen zastriže z ušesi in spusti nekakšen zvok. Košuta spodi mladička iz vode in preden vsi izginejo v grmovju se zasliši močan pok. Lovci, pomislim. Na srečo jelenje družine, šibre iz lovčeve puške odletijo daleč mimo njih, dobro, da jih je pasji lajež opozoril na prihajajočo nevarnost. Tokrat so jo odnesli srečno, brez posledic. Naslednjič verjetno ne bo tako. Jelen je v veliki nevarnosti zaradi svojega lepega rogovja, ki lovcu pomeni lepo trofejo. Čisto blizu mene mimo pridrvi lovec s puško v roki, razočaran opazi, da je zgrešil in z jermenom od puške kaznuje svojega psa zaradi laježa.

Ob vsakem udarcu pes zacvili. Res pravi lovec pomislim, najprej hoče zaradi trofeje uničiti jelenjo družino, zdaj pa se hude jeze še znaša nad svojim psom. Res pravi varuh naše narave. Žal so tudi takšni med nami.