WWWh

Včasih, ko me kaj boli začnem premišljevati o težkih boleznih in takrat se moj obraz še kako zresni, ko pomislim, kako je rak težka bolezen in kako te kemoterapija verjetno spremeni, za celo življenje, takrat si večkrat rečem, kako nekateri v življenju zamujajo določene stvari, kako nekateri ne vedo, da so zdravi in bi lahko bili hvaležni za to vsakdan, ali pa ko ljudje jamrajo brez veze in sploh nimajo za kaj, kako nekateri, ki jih verjetno ni malo, zbolevajo, imajo različne bolezni, a rak je tista grda bolezen, ki se je vsak boji, ko kemoterapija enkrat pride v tvoje življenje ni nič več tako, kot je bilo včasih.

Večkrat prebiram, kako so ljudje doživeli in preživeli raka, kako jih je kemoterapija spremenila in kaj vse so morali dati skozi. Tako se sprašujem, kako za te ljudi poskrbijo psihično, ker sigurno to potrebujejo. Ne predstavljam si, da hodim po tistem groznem hodniku, da me čaka kemoterapija. Ne predstavljam si, kaj ti takrat roji po glavi, to morajo biti tako močne a hkrati grozne misli. 

Takrat je tvoje življenje na nitki in takrat šele veš, kaka si živel in če si zadovoljen z svojim življenjem. Ko enkrat kemoterapija stopi v tvoje življenje, sem prepričana, da se začne drugo, ker ne moreš ostati isti, še posebej, če si mlad, poln planov in prihodnosti, kako moraš hrepeneti po tem, da bo kemoterapija naredila svoje, kar pač rabi in da boš lahko odšel iz bolnice, kot zmagovalec. 

Življenje je res potrebno ceniti dokler smo zdravi, to je res nekaj kar je vredno največ, brez zdravja ne morejo nič, če nas že nekaj samo boli, smo celi narobe, kaj pa šele, če pride v naše življenje rak in kemoterapija, takrat vidimo tisti konec, ki so ga še n želimo in točno vemo, kaj pa si želimo.

…

Kaj vse človek ne pozna in ne ve, zato je še kako pomembno, da smo v življenju odprti za nove stvari, tako je pri nas eden predlagal photo booth cena nas je presenetila, a je bilo na koncu še kako vredno. Poskrbeti, da zabava uspe ni tako lahko, tako smo se zbrali štirje prijatelji od katerih imata dva skoraj istočasno rojstni dan in smo se odločili, da naredimo eno fajn zabavo.

Vsak je dajal svoje ideje in eden od prijateljev je rekel, da je enkrat bil na zabavi, ko so imeli photo booth cena kakšna je bila sicer ne ve, a bi se lahko pozanimali, ker je tista zabava še kako popestrila celotno zadevo.

Tako smo mu pustili proste roke, da se pozanima za te stvari, drugi pa smo se ukvarjali z drugimi. Vedno smo si znali še kako razdeliti delo, res smo bili vedno zložni in to mi je bilo še kako všeč. Ko takole pomislim, se sploh ne spomnim, da bi se kdaj pošteno skregali, ja, malo zafrkancije je že bilo, vendar nihče ni pretiraval. 

No, pa je organizacija uspela, eden je poskrbel za hrano in pijači, drugi za glasbo, tretji za photo booth cena je bila kar je bila, potem se nismo več ukvarjali s tem, četrti pa za prostor. 

Na zabavo je prišlo okoli 30 ljudi, veliko, več kot smo pričakovali in imeli smo se fenomenalno. Veliko smo plesali in peli in seveda je vsem bil še kako zanimiv photo booth cena pa je ostala skrita, ker smo se zmenili, da ne bomo povedali koliko smo dali zanj, da smo ga najeli. Toliko smeha, kot je prinesla ta stvar, še ni nikoli bilo, mi smo se res nasmejali do solz, da pa vam ne povem kakšne slike so nastale, tako nore, zabavne, odkrite, prisrčne, ne zaigrane in najpomembnejše ne nastavljene. Bilo je vredno naročiti photo booth cena, ki smo jo plačali za to pa je bila zanemarljiva z doživetjem. …

Res je, da večina ljudi zna tuje jezike, včasih pa pridete v situacijo, ki to ni dovolj in so potrebni sodni prevodi, ker navadni prevod ni dovolj. O sodnih prevodih govorimo takrat, ko želimo uraden dokument uporabiti doma ali pa na tujem. 

Včasih tega ni bilo toliko, danes pa so sodni prevodi kar pogosti, najpogosteje se uporabljajo na primer za:

• Smer dosežene izobrazbe,
• Zakonski stan,
• V primeru nekaznovanosti.

Sam sem prišel v situacijo, kjer sem moral v tujini priložiti dokument o moji izobrazbi. Seveda to ne gre, da bi dokument priložil v slovenščini, prav zato so sodni prevodi in tudi sam sem moral na agencijo, ki se z tem ukvarja. Oni to naredijo strokovno z žigom in podpisom. Kar nekaj časa sem premišljeval, če je sploh to dobra odločitev, da grem delat v tujino in ker sem bil še mlad, sem si rekel, zakaj pa ne bi probal ,že sam postopek pisanja prošenj in katere dokumente pristaviti, je bil zame izziv, takrat sem sploh spoznal, da obstajajo sodni prevodi za določene dokumente in na kakšen način delujejo, ko mi je eno podjetje pisalo, ko je sprejelo mojo prošnjo, kaj vse še od mene zahtevajo da jim pošljem, pred razgovorom za delo. 

Zanimivo mi je bilo tudi to, da ti sodni prevodi tudi pridejo prav, ko moraš dokazovati nekaznovanost v tujini in ne moreš kar sam pisati določenih obvestil ,to mi bo tudi prav prišlo, če bom kaj takega potreboval, bom vedel, kam se moram obrniti. Človek marsikdaj ne ve katerih stvari, dokler mu ni potrebno, tako jaz res nisem poznal, da obstajajo sodni prevodi z podpisom in žigom, sedaj vem, kosem moral podjetju poslati dokaz o moji doseženi izobrazbi. Tudi do razgovora sem prišel in kasneje do službe v tujini, danes je vse to za mano in srečen sem, ker delam v tujini, zaradi znanja in lepe plače. …

Lahko rečem, da Slovenijo kar dobro poznam, ker sem pohodnik in rad hodim v različne kraje in jo raziskujem, prav prijetno pa sem bila presenečen kakšna turistična kmetija Vipavska dolina obstaja na primorskem. Te kraje sem obiskoval najmanj, nekako so mi bili odročni in vedno me je pot zanesla nekam drugam, tokrat pa sem se odločil, da raziščem prav te kraje, vzel sem si dva dni za raziskovanje, videl sem da obstaja turistična kmetija Vipavska dolina malo ven iz Ajdovščine zato sem tja poklical za rezervacijo prenočišča, če ga seveda sploh imajo.

Nisem se obremenjeval kakšna je ta turistična kmetija Vipavska dolina, hotel sem samo prespati in zjutraj nadaljevati svoje raziskovanje. Bil je krasni dan, ko sem se odpravil proti tem krajem, malo je pihalo, pa me tudi to ni motilo, ker to je pri njih normalno in da sem občutil njihov stil življenja, mi je prav zaprav bilo všeč. 

Ko se je že začela delati tema, sem se v bistvu v mraku odpeljal do turistične kmetije Vipavska dolina, že sama ozka ovinkasta cesta mi je bila všeč, ko sem videl napis turistična kmetija Vipavska dolina sem vedel, da je to. Ker je bila tema, sem samo gledal, kje lahko parkiram in kje je vhod. Sprejeli so me zelo prijazno, povečerjal sem pri njih, imajo okusno hrano in šel počivat. Zjutraj me je prebudilo sonce, ki je sijalo ravno na mojo posteljo, pogled čez okno me je presenetil kako prelepi kraji, prelepa dolina, polna dreves, vinogradniških nasadov, nasadov breskev, ko sem odprl okna, pa me je objel ta sveži, čisti zrak, ki ga je občutiti že redko kje po Sloveniji. Ta zrak da njihov veter, ki pogosto piha. Videlo se je, da je turistična kmetija Vipavska dolina na prelepem kraju, sami lastniki pa so prijazni in vidi se da so njihove roke pridne, kako je vse urejeno. …

Veliko časa preživim za računalnikom, pisalna miza in pisarniški stol sta moja stalna spremljevalca. Nekaj časa opažam, da so moje seje pisanja in raziskovanja po računalniku nekoliko utrujajoča. Boleč hrbet, vrat in teža v rokah, kot bi me lovila gripa. 

Lotim se čiščenja pisalne mize, premaknem pisarniški stol in ugotovim, da stoji postrani. Preverim kaj bi lahko bilo narobe z njim, ampak drugega kot obrabe nisem ugotovila. Tukaj so se skrivale moje težave, tako tudi ljudje delujemo, ne pomislimo na naše delovno okolje in z njim povezano kvaliteto sedenja. 

Ker sem imela nekaj prostih dni, sem se odpravila po nakupih, zavijem v trgovino s pohištvom in na oddelku preizkušam in gledam pisarniške stole. K meni pristopi prijazna svetovalka, povpraša če iščem kaj določenega, pa sem jo nagovorila z vprašanjem, kateri pisarniški stol bi izbrala zase, če bi bila odvisna od pisarniške dela in sedenja za računalnikom.

In sva se zapletli v prijetno debato. Zanimalo jo je vse, koliko časa preživim za računalnikom dnevno, na koliko časa si jemljem oddih, kako visoka je moja pisalna miza, koliko prostora je med pisalno mizo in stolom. Malo sem bila začudena, da so vse to parametri za kvaliteto dela in da vplivajo na naravo dela v pisarni. Ampak je držalo. Vsa ta vprašanja niso bila zaman, sprehodili sva se po razstavnem prostoru, od stola do stola, preizkusila sem vsakega, od prvega do zadnjega so bili vedno bolj udobni. 

Ustavili sva se na posebnem delu, kjer je stal posebno oblikovan, usnjen, rdeče črn pisarniški stol in že na daleč je bilo opaziti, da je ta stol kot Ferrari med avtomobili. Noro lepa oblika, udobje je bilo čutiti že na daleč. Ponudi, naj sedem in ga preizkusim. Počasi in previdno primem za ročico in sedem vanj, kot bi me potegnilo v neko drugo dimenzijo, udobje, mehkoba in trdota sta se trla med sabo, kar povlekel me je v sebe in vedela sem, da ne glede na ceno, bo ta pisarniški stol, moja nova delovna oprema. …

Človek po navadi začne piti kavo in niti ne ve, katera je njegova najljubša kava. Nekateri enostavno kupujejo klasično najbolj prodajano kavo, če bi vedeli kako dobra je Illy kava, bi sigurno kupovali to. Sama se spominjam, kako sem začela piti kavo. Nekako sem se spraševala, če mi kava sploh paše in sem tako prvo kavo spila doma pri starših. Takrat nisem niti pomislila, katero kavo pijem, vendar samo to, če mi je kava dobra.

Kasneje v kavarni se spominjam, da sem se obremenjevala katero kavo bom pila v smislu, ali bo to kava z mlekom, kapučino, kratka kava, kava z smetano, danes pa vem, da prvo pogledam, če kavarna dela Illy kavo, takrat pa me to niti najmanj ni zanimalo katero kavo pripravljajo. Tako sem nekaj časa pila kave kar tako, katera pač pride, potem pa je prišlo pri meni obdobje, ko sem se začela spraševati, katera kava bi pa meni bila po okusu najboljša, tako sem prišla kar hitro do spoznanja, da je to Illy kava, ker je resnično dobra kava. 

Danes ko pridem v kavarno predenj naročim kavo, že podzavestno pogledam katero kavo pripravljajo, ne da kompliciram, le zanima me. Je pa res, da v domačem kraju, kjer že poznam kavarne in katere kave pripravljajo hodim raje v kavarne z Illy kavo. Vsak ima svoj okus, nekatere nikoli ne bo zanimalo kakšno kavo pijejo, glavno je, da kava je, jaz pa vem, da je zame Illy kava zmagovalna kava. Ta okus in že sam vonj mi je resnično dober, če bi zamižala in bi mi pripravili različne kave, bi Illy kavo prepoznala. Kajti resnično se okusi kvaliteta in Illy kava je dobra kava in marsikdo lahko to tudi potrdi.

Vsako jutro mi po hiši zadiši vonj Illy kave in me popelje v novi dan, da grem z veseljem v službo, če pa imam dopust, pa je kava itak najboljši začetek dopusta. …

Ne vem, ali bi rekla, da me je to zmotilo ali pa sem podpornica tega, ko sem videla, da so delavke, ki zlagajo oblačila v trgovini začela nositi zaščitne rokavice po novem.

En dan sem se odločila, da grem v šoping in si privoščim par novih stvari. To so dnevi v katerih resnično uživam brez slabe vesti in si dam duška. Kupim si res vse, kar mi je lepo. Je pa res, da že prejšnje dni malo naredim načrt, kaj mi manjka, da je nakupovanje lažje. Tako sem šla v eno trgovino z oblačili in v kotu trgovine videla delavko, kako je nosila bele zaščitne rokavice in zlagala oblačila. Takrat nisem vedela, če naj bom vesela za njo ali pa naj me to skrbi, ker če delavka nosi zaščitne rokavice to nekaj pomeni in definitivno to ni nič dobrega, kar se tiče oblačil.

Takoj sem začela premišljevati, kaj vse ta oblačila vsebujejo in kako so lahko škodljiva za nas. Po vem vam, da me je za trenutek minilo nakupovanje in sem prepričana, da sem tisti dan kupila manj, kot bi v primeru, da delavke, ki nosi zaščitne rokavice ne bi videla. Jaz sem že tako občutljiva na vse te sestavine, ki so sedaj v poceni oblačilih in obutvi in tako je normalno, da me je ta delavka zmedla.

Vedno, ko kupim oblačila, pa jih operem predenj jih oblečem, že samo pomerjanje v garderobah mi ni všeč in ko pridem domov se stuširam, kaj šele sedaj, ko sem videla, da ima delavka zaščitne rokavice, res, da je veliko časa v teh oblačilih, vendar ti da mislit.

Danes od takrat naprej zapravljam manj za poceni oblačila, ker sem se začela zavedati, da ne potrebujem, moje spodnje perilo je sprano in zdravo, nič mi ni nerodno, da nosim takšno, ker vem da je bolj zdravo, kot če bi neprestano kupovala novo, ki ga zlagajo prodajalke, ki nosijo zaščitne rokavice z namenom. …

Zakaj so danes vse šolske torbe narejene veliko manj kakovostno , kot so jih delali včasih. Ne morem verjeti, da svoji hčerki kupujem vsako leto novo šolsko torbo, ker stara ni več uporabna. Kje so ti časi, ko je otrok imel eno torbo kar nekaj zaporednih let.

Danes so šolske torbe res slabe, komaj smo kupili novo torbo, že po enem mesecu, se ji je utrgal ročaj zgoraj, ker sem hvala bogu shranila račun, sem jo tudi nesla pokazat. Prodajalka ni komplicirala in lahko smo si izbrali, kjer so bile šolske torbe. Tako si moja hčerka ni želela nobene druge torbe in tako smo izbrali isto, čeprav nas je prodajalka posvarila, če je bil ročaj problem pri tej torbi, da zna biti spet in da bi bilo boljše vzeti novo torbo. 

Seveda hčerka ni popustila in vzeli smo enako, kot pričakovano, se je zgodilo isto, ker pa nisem hotela več težiti in hoditi v trgovino, da bi mi spet naredili reklamacijo, sem ročaj zašila. Tako šolske torbe ni več nosila z takšnim veseljem, kot jo je do zdaj. Ni minilo nekaj časa, so se utrgale naramnice. Nisem mogla verjeti, tako smo zašili tudi naramnice in ji rekli naj zdrži to leto z to torbo, če ji je tako všeč, drugo leto pa bomo šolske torbe izbirali bolj previdno.

Ne vem zakaj vendar šolske torbe niso to kar so bile včasih. Včasih je bil material dober, naramnice debele, zadrga je zdržala in dodatni predalčki so bili narejeni praktično, kakšne pa so šolske torbe danes pa je drugo, tako hitro so narejene iz slabih materialov, naramnice ozke, da otroke veže v kožo in prehitro se uničijo, padejo dvakrat na tla in že imajo te šolske torbe luknje. Ne moreš verjeti, saj so otroci včasih bili bolj igrivi in se več igrali z torbami v naročju zunaj in ko so hodili iz šole peš, danes pa otroke vozimo v šolo iz šole in imajo takoj uničene šolske torbe, čeprav jih ne uporabljajo toliko. …